Lagasafn.  Ķslensk lög 1. október 2007.  Śtgįfa 134.  Prenta ķ tveimur dįlkum.


Vegalög1)

1994 nr. 45 6. maķ

   1)Falla śr gildi 1. jan. 2008 skv. l. 80/2007, 60. gr.
Ferill mįlsins į Alžingi.   Frumvarp til laga.

Įkvęši III. kafla, 16. og 17. gr. og V. kafla laganna tóku gildi 25. febrśar 1995. Įkvęši 56. gr. tók gildi 1. janśar 1995. Önnur įkvęši laganna tóku gildi 20. maķ 1994. Breytt meš l. 56/1995 (tóku gildi 9. mars 1995), l. 83/1997 (tóku gildi 6. jśnķ 1997), l. 54/2000 (tóku gildi 1. jśnķ 2000) og l. 73/2002 (tóku gildi 4. nóv. 2002, sbr. l. 111/2002).


I. kafli. Almenn įkvęši.
1. gr. Vegur merkir ķ lögum žessum akbraut, önnur mannvirki og land sem aš stašaldri eru naušsynleg til žess aš vegur sé varanlegur, unnt sé aš halda honum viš og hafa af honum sem fyllst not.
Til vegar telst žvķ vegsvęši og öll mannvirki viškomandi veginum sem eru innan žess.
2. gr. Veghald merkir forręši yfir vegi og vegsvęši, žar meš tališ vegagerš, žjónusta og višhald vega. Veghaldari er sį ašili sem hefur veghald.
Įkvęši laganna gilda um allt veghald aš svo miklu leyti sem viš į nema annaš sé įkvešiš ķ lögum.
3. gr. Žegar lega vegar er įkvešin į stašfestum skipulagsuppdrętti, eša į annan hįtt af žar til bęrum skipulagsyfirvöldum, skulu įkvęši laga žessara taka gildi um vegalagninguna.

II. kafli. Stjórn vegamįla og veghald.
4. gr. Rįšherra sį, er fer meš samgöngumįl, hefur yfirstjórn vegamįla. [Til aš stjórna framkvęmdum ķ žessum mįlum skipar rįšherra vegamįlastjóra til fimm įra ķ senn og veitir hann Vegageršinni forstöšu. Rįšherra ręšur ašstošarvegamįlastjóra aš fengnum tillögum vegamįlastjóra. Vegamįlastjóri ręšur ašra starfsmenn Vegageršarinnar.]1)
Rįšherra setur reglur2) um framkvęmd žessara laga.
   1)
L. 83/1997, 140. gr. 2)Rg. 325/1995.
5. gr. Vegageršin er veghaldari žjóšvega samkvęmt lögum žessum. Vegamįlastjóra er žó heimilt aš fela einstaklingi, fyrirtęki, sveitarstjórn, stofnun eša samtökum žessara ašila veghald einstakra vegarkafla aš nokkru eša öllu leyti.
6. gr. Nś er heimild 5. gr. notuš og skal žį Vegageršin hafa eftirlit meš aš lagning og višhald vega žeirra eša gatna, sem um er aš ręša, sé framkvęmt į višunandi hįtt. Sé um vanrękslu aš ręša aš dómi Vegageršarinnar skal hśn gefa veghaldara fyrirmęli um aš framkvęma naušsynlegar umbętur innan hęfilegs frests. Ef umbętur eru ekki geršar getur Vegageršin lįtiš framkvęma žęr į kostnaš veghaldara og/eša rift samningi viš hann.

III. kafli. Žjóšvegir.
7. gr. Žjóšvegir eru žeir vegir sem ętlašir eru almenningi til frjįlsrar umferšar, haldiš er viš af fé rķkisins og upp eru taldir ķ vegįętlun, safnvegaįętlun og landsvegaskrį.
8. gr. Žjóšvegir skulu mynda ešlilegt, samfellt vegakerfi til tengingar byggša landsins. Vegakerfi žetta skal tengja öll bżli į landinu, alla žéttbżlisstaši, flugvelli žar sem starfrękt er reglubundiš įętlunarflug, hafnir og bryggjur ef žašan eru stundašar įętlunarsiglingar og ašra staši eins og nįnar er lżst hér į eftir.
Žjóšvegum skal skipaš ķ flokka eftir eftirfarandi reglum:
   Stofnvegir:
   Vegir sem nį til 1.000 ķbśa svęšis og tengja slķk svęši saman. Vķkja mį frį reglunni um ķbśafjölda ef um er aš ręša tengingu kaupstaša eša kauptśna sem mynda samręmda heild frį atvinnulegu eša félagslegu sjónarmiši. Sama gildir um vegi sem hafa mikla įrstķšabundna umferš eša žar sem innan 10 įra mį bśast viš 1.000 bķla umferš į dag yfir sumarmįnušina. Viš žaš stofnvegakerfi sem žannig fęst skal tengja meš stofnvegi žéttbżli 400 ķbśa eša fleiri enda sé tengingin ekki lengri en 20 km, svo og žéttbżli meš 200–400 ķbśa ef tenging er ekki lengri en sem svarar 5 km fyrir hverja 100 ķbśa ķ žéttbżlinu. Žar sem stofnvegur endar ķ žéttbżli skal hann nį til žess svęšis sem mikilvęgast er fyrir athafnalķf žéttbżlisins.
   Tengivegir:
   Vegir sem tengja safnvegi viš stofnvegi og nį aš žrišja bżli frį vegarenda žar sem bśseta er. Žetta įkvęši gildir žó ekki ef um er aš ręša veg ķ kaupstaš eša kauptśni. Einnig mį telja tengiveg aš innsta bżli žar sem landsvegur liggur śr byggš.
   Žar sem tengivegur tengir žéttbżli viš stofnvegakerfiš skal hann nį til žess svęšis sem mikilvęgast er fyrir athafnalķf žéttbżlisins.
   Vegir aš flugvöllum žar sem starfrękt er reglubundiš įętlunarflug og vegir aš höfnum og bryggjum, ef žašan eru stundašar įętlunarsiglingar, skulu einnig vera tengivegir ef žeir eru ekki stofnvegir samkvęmt skilgreiningu um žann vegflokk.
   Safnvegir:
   Safnvegir tengja einstök bżli, stofnanir o.fl. viš tengivegi eša stofnvegi.
   Til safnvega teljast:
   Vegir aš öllum bżlum sem bśseta er į og ekki eru tengd meš stofnvegi eša tengivegi. Vegur samkvęmt žessum liš skal žó aldrei teljast nį nęr bżli en 50 m ef hann endar žar eša vera inni ķ žéttri byggš ef vegakerfi žar er styttra en sem svarar 50 m fyrir hvert bżli eša ķbśš.
   Vegir aš kirkjustöšum, opinberum skólum og öšrum opinberum stofnunum ķ dreifbżli og ķ žéttbżli meš minna en 200 ķbśa.
   Landsvegir:
   Til žessa vegflokks skal telja žjóšvegi sem ekki tilheyra neinum af framangreindum vegflokkum. Žar er um aš ręša vegi yfir fjöll og heišar, žar į mešal vegi sem tengja saman landshluta, vegi innan žjóšgarša og vegi aš fjölsóttum feršamannastöšum.
   Į vegum žessum skal yfirleitt einungis gera rįš fyrir įrstķšabundinni umferš og minna eftirliti og minni žjónustu en į öšrum žjóšvegum.

IV. kafli. [Almennir vegir, einkavegir, reišvegir og hjólreiša- og göngustķgar.]1)
   1)
L. 54/2000, 3. gr.
9. gr. Almennir vegir eru žeir vegir sem ekki teljast žjóšvegir en eru ķ eigu opinberra ašila og eru ętlašir almenningi til frjįlsrar umferšar. Einkavegir eru žeir vegir sem ekki teljast žjóšvegir og eru kostašir af einstaklingum, fyrirtękjum eša opinberum ašilum. [Reišvegir eru vegir sem einkum eru ętlašir umferš rķšandi manna og eru kostašir af einstaklingum, félagasamtökum, fyrirtękjum eša opinberum ašilum. Hjólreiša- og göngustķgar eru einkum ętlašir hjólandi og gangandi vegfarendum og eru kostašir af einstaklingum, félagasamtökum, fyrirtękjum eša opinberum ašilum.]1)
   1)
L. 54/2000, 1. gr.
10. gr. Eigendur almennra vega og einkavega hafa veghald žeirra. Į einkavegum, sem opnir eru fyrir almennri umferš, getur viškomandi lögreglustjóri skyldaš eiganda aš gera śrbętur og stöšvaš vegagerš eša bannaš umferš um veginn žar til bót hefur veriš į rįšin ef hann telur veghaldi svo įfįtt aš hętta geti stafaš af.
11. gr. [Rįšherra getur aš fengnum tillögum vegamįlastjóra heimilaš eignarnįm lands til lagningar tiltekinna almennra vega, einkavega, reišvega og hjólreiša- og göngustķga, enda komi fullar bętur fyrir.]1) Bętur skulu įkvešnar samkvęmt reglum IX. kafla.
Rįšherra getur bundiš eignarnįmsheimild fyrir einkavegi skv. 1. mgr. vissum skilyršum, svo sem um gerš og frįgang vegarins, umferšarrétt um hann, višhald og tengingar viš žjóšvegi og almenna vegi.
   1)
L. 54/2000, 2. gr.
12. gr. Rķkissjóšur įbyrgist greišslu bóta skv. 11. gr. en getur krafiš žann sem bętur į aš greiša um tryggingar sem gildar eru metnar, žar į mešal fyrir matskostnaši.
13. gr. Žegar einkavegur er notašur sem umferšarleiš aš fleiri eignum en einni eru allir eigendur skyldir aš halda veginum viš ķ hlutfalli viš not žeirra af honum. Įkvęši žetta breytir ķ engu įunnum réttindum eša įkvöršunum um višhald vegarins. Višhaldsskyldu geta eigendur uppfyllt meš žvķ aš lįta ķ té efni eša vinnu eša meš fjįrframlögum.
Žaš er hér hefur veriš įkvešiš um višhald einkavega skal viš sömu ašstęšur gilda um endurbętur og endurbyggingu vegar.
14. gr. Nś verša žeir sem einkaveg nota ekki į eitt sįttir um hverjir hafi rétt til nota af veginum eša um greišslu višhaldskostnašar og getur žį hver žeirra krafist mats samkvęmt reglum 46. gr.
Žegar meiri hluti žeirra sem afnotarétt hafa af veginum er sammįla um hvernig męta skuli sameiginlegum śtgjöldum eru žęr įkvaršanir bindandi fyrir hina, žar į mešal aš kostnašur skuli aš einhverju eša öllu leyti greišast af umferšargjaldi.
Žegar skipting kostnašar hefur veriš įkvešin meš samkomulagi eša mati getur endurskošun ekki fariš fram fyrr en lišin eru fimm įr frį sķšustu įkvöršun nema rétthafar séu sammįla um annaš.
Śtgjöldum, sem einn eša fleiri rétthafar hafa haft af višhaldi og ekki hefur veriš skipt, er ekki hęgt aš krefjast aš skipt verši meš matsgjörš eftir aš lišin eru žrjś įr frį žvķ aš stofnaš var til žeirra.
15. gr. Meiri hluti rétthafa getur įkvešiš aš rétthafar velji stjórn eša eftirlitsmann meš veginum til žriggja įra ķ senn.
Stjórn vegarins eša eftirlitsmašur skal sjį um aš višhaldsskyldu sé fullnęgt eins og til er tekiš ķ mati eša samkomulagi og sker śr įgreiningi ķ žvķ sambandi.
Stjórn eša eftirlitsmašur getur bannaš umferš um veginn til aš forša honum frį skemmdum. Vanręki einhver, sem til žess er skyldur, aš halda veginum viš aš sķnum hluta getur stjórnin lįtiš framkvęma višhald į hans kostnaš.
16. gr. Ķ vegįętlun er heimilt aš veita fé til greišslu kostnašar viš eftirfarandi samgönguleišir: götur ķ žéttbżli, vegi yfir fjöll og heišar sem ekki eru žjóšvegir, vegi aš bryggjum, vegi aš eyšibżlum, vegi aš flugvöllum sem ekki eru įętlunarflugvellir en taldir upp ķ flugmįlaįętlun sem žjónustuvellir eša lendingarstašir, vegi aš skipbrotsmannaskżlum, vegi aš skķšaskįlum og skķšasvęšum, vegi aš fjallskilaréttum, vegi aš leitarmannaskįlum, vegi aš fjallaskįlum, vegi aš fullgeršum orkuverum, vegi aš félagsheimilum, vegi aš og innan uppgręšslu- og skógręktarsvęša og ferjur sem ekki fullnęgja skilyršum 23. gr.
Žeir ašilar, sem sękja um og er veitt fé til framkvęmda viš vegi samkvęmt žessari grein, skulu annast veghald viškomandi vegar.
Heimilt er aš binda fjįrveitingu samkvęmt žessari grein skilyrši um afnot vegar og merkingu hans.
Rįšherra įkvešur skiptingu fjįrveitinga til einstakra framkvęmdaflokka aš fengnum tillögum vegamįlastjóra og samgöngunefndar Alžingis.
Engar skyldur hvķla į rķkissjóši vegna samgönguleiša samkvęmt žessari grein.
17. gr. Ķ vegįętlun skal veita fé til reišvega samkvęmt sérstakri įętlun sem gerš er aš höfšu samrįši viš samtök hestamanna og sveitarfélög.

V. kafli. [Vegįętlun.]1)
   1)
L. 73/2002, 19. gr.
18. gr. [Ķ vegįętlun skal gerš grein fyrir fjįröflun til vegamįla og śtgjöld sundurlišuš į einstakar framkvęmdir, rekstur, žjónustu og višhald eftir žvķ sem viš į ķ samręmi viš uppsetningu samgönguįętlunar. Viš skiptingu fjįrveitinga skal höfš hlišsjón af gerš vega, įstandi žeirra, notkun eša lengd eftir žvķ sem viš getur įtt hverju sinni.
Sé fé veitt til žjóšvegageršar eftir öšrum leišum en getiš er um ķ vegįętlun, svo sem ķ landshlutaįętlunum, meš sérstakri fjįröflun eša į annan slķkan hįtt, skal fjalla um skiptingu žess innan ramma samgönguįętlunar į sama hįtt og aš framan getur.
Vegįętlun skal gerš samkvęmt lögum um samgönguįętlun. Meš vegįętlun samkvęmt lögum žessum er įtt viš vegįętlunarkafla samgönguįętlunar, sbr. lög um samgönguįętlun.]1)
   1)
L. 73/2002, 17. gr.
19. gr. Ķ vegįętlun skulu taldir upp allir stofnvegir og tengivegir og nżbyggingar į žeim į įętlunartķmabilinu. Enn fremur įętlašur kostnašur viš vegavišhald og annar kostnašur Vegageršarinnar į sama tķmabili.
Ķ vegįętlun um nżbyggingar skal gera grein fyrir fjįrveitingum til einstakra framkvęmda a.m.k. žrjś fyrstu įr įętlunartķmabilsins.
20. gr. Žar sem žjóšvegur liggur um žéttbżli skal viš žaš mišaš viš gerš vegarins aš til vegageršarkostnašar teljist ašeins sį kostnašur sem til fellur vegarins vegna, en žann kostnaš, sem sérstaklega er til kominn vegna žéttbżlisins, svo sem viš holręsi, fęrslur į lögnum, [hjólreiša- og göngustķga]1) og žvķ um lķkt, greiši viškomandi sveitarfélag.
   1)
L. 54/2000, 4. gr.
21. gr. Vegageršin skal gera įętlun til fjögurra įra ķ senn um framkvęmdir viš einstök verkefni į safnvegum ķ samrįši viš hérašsnefndir eša vegasamlög. Įętlun žessa skal endurskoša į tveggja įra fresti. Įętlun um safnvegi skal fylgja upptalning allra safnvega.
22. gr. Rįšherra įkvešur skiptingu framlags til landsvega įrlega aš fengnum tillögum vegamįlastjóra. Skiptingunni skal fylgja upptalning allra landsvega.
23. gr. Vegageršinni er heimilt aš kaupa, eiga og hafa umsjón meš ferjum og flóabįtum sem reknir eru til samgöngubóta, svo og eiga ašild aš félögum sem hafa eignarhald į žeim.
Heimilt er aš greiša af vegįętlun hluta kostnašar viš ferjur til flutnings į fólki og bifreišum yfir sund og firši, enda komi ferjan ķ staš vegasambands um stofnveg eša tengiveg a.m.k. hluta śr įri. Einnig er heimilt aš greiša hluta kostnašar viš bryggjur fyrir slķkar ferjur.
Ķ vegįętlun skulu ferjuleišir taldar upp og gerš grein fyrir stofnframlögum til einstakra ferja.
24. gr. Įr hvert skal a.m.k. einum hundrašshluta af tekjum samkvęmt lögum um fjįröflun til vegageršar, nr. 3/1987, variš til rannsókna og tilrauna viš vega- og gatnagerš undir stjórn Vegageršarinnar.
25. gr. Rįšherra er heimilt aš įkveša aš fengnum mešmęlum vegamįlastjóra aš rįšist skuli ķ framkvęmdir sem ekki er gert rįš fyrir ķ vegįętlun ef til hefur komiš tjón į vegum, t.d. vegna vatnavaxta, eldgosa eša annarra nįttśruhamfara.
26. gr. Heimilt er aš reisa sęluhśs viš žjóšvegi žar er žurfa žykir og telst kostnašur viš byggingu žeirra meš vegageršarkostnaši. Fela mį öšrum ašilum višhald žeirra og rekstur.
27. gr. …1)
   1)
L. 73/2002, 18. gr.
28. gr. …1)
   1)
L. 73/2002, 18. gr.

VI. kafli. Skipulag og fjarlęgš mannvirkja frį vegi.
29. gr. Vegir skulu lagšir ķ samręmi viš skipulag. Viš gerš skipulags skal haft samrįš viš Vegageršina um val į legu žjóšvega og tengingar viš žį. Ef žjóšvegi er aš ósk sveitarstjórnar valinn annar stašur en Vegageršin telur ęskilegt og žaš leišir til aukins kostnašar er heimilt aš krefja viškomandi sveitarfélag um kostnašarmun. Rķsi įgreiningur um réttmęti slķkrar kröfu eša um fjįrhęš skal mįlinu skotiš til rįšherra til śrskuršar.
30. gr. Óheimilt er aš tengja vegi og götur žjóšvegum nema ķ samręmi viš skipulag og aš fenginni heimild Vegageršarinnar. Žegar slķk tenging er heimiluš skal eigandi tengingar bera allan kostnaš viš gerš hennar.
31. gr. Ef skipulag er ekki fyrir hendi er Vegageršinni heimilt aš banna aš hśs verši reist eša önnur mannvirki gerš innan marka fyrirhugašs vegar sem męlt hefur veriš fyrir og markaš. Mį slķkt bann vera ķ gildi allt aš žremur įrum hverju sinni. Einnig er Vegageršinni heimilt aš óska eftir žvķ viš [Skipulagsstofnun]1) aš fyrirhugaš vegarstęši sé auglżst sem skipulag.
   1)
L. 73/2002, 20. gr.
32. gr. Nś er lagšur vegur gegnum land manns žar sem skipulag er ekki fyrir hendi og į hann žį rétt į aš fį óhindrašan ašgang aš vegi, a.m.k. į einum staš frį landareign sinni. Landeigandi skal birta Vegageršinni kröfu sķna ķ žessu efni įšur en vegurinn er fullgeršur į žeim staš sem hann vill hafa ašgang aš og skal ašgangur geršur žar eša svo nįlęgt sem kostur er į. Telst kostnašur viš žaš verk meš öšrum vegageršarkostnaši.
Nś birtir landeigandi Vegageršinni eigi kröfu sķna um ašgang aš veginum ķ tęka tķš og skal hann žį gera ašganginn į sinn kostnaš.
33. gr. Byggingar, leišslur eša önnur mannvirki, föst eša laus, mį ekki stašsetja, nema leyfi Vegageršinnar komi til, nęr vegi en 30 m frį mišlķnu stofnvega og 15 m frį mišlķnu annarra žjóšvega.
Loftlķnur mį ekki strengja yfir veg nema lęgsti hluti lķnu sé a.m.k. 5 m frį yfirborši vegar.
Ekki er heimilt aš gera brżr yfir žjóšvegi nema aš fengnu leyfi Vegageršarinnar sem įkvešur hvert lįgmarksrżmi skuli vera undir žeim.
Ekki er heimilt aš hengja į loftlķnur eša brżr merki eša auglżsingar sem ekki eru leyfš annars stašar į vegsvęšinu.
34. gr. Vegageršin getur įkvešiš aš fjarlęgš mannvirkja frį vegi skv. 33. gr. skuli aukin. Enn fremur getur Vegageršin leyft aš fjarlęgš verši minnkuš į tilteknum köflum ef sérstakar įstęšur eru fyrir hendi.
35. gr. Óheimilt er aš reisa mannvirki nema meš leyfi Vegageršarinnar viš vegamót į svęši sem takmarkast af beinum lķnum milli punkta į mišlķnu vega 40 m frį skuršpunkti žeirra. Vegageršin getur ef sérstaklega stendur į fęrt śt mörk žessi, allt aš 150 m.
36. gr. Óheimilt er aš grafa framręsluskurši, nema leyfi Vegageršarinnar komi til, nęr vegi en 15 m frį mišlķnu tengivegar og 30 m frį mišlķnu stofnvegar. Einnig er óheimilt aš leggja uppgröft śr skuršum aš vegi, nema aš fengnu leyfi Vegageršarinnar.

VII. kafli. Giršingar.
[37. gr. Nś er vegur lagšur gegnum tśn, ręktunarland, engjar eša girt beitiland og skal žį veghaldari girša bįšum megin vegarins eša leggja til ristarhliš įsamt grindarhliši ef hann telur žaš hentugra. Sama gildir ef giršing er lögš umhverfis slķk lönd er vegur liggur um. Veghaldara er heimilt aš girša meš vegum sķnum žótt žess sé ekki krafist af landeiganda. Skal veghaldara žį skylt aš setja hliš aš minnsta kosti į einum staš į slķka giršingu.
Vegageršinni er heimilt aš taka žįtt ķ stofnkostnaši giršinga sem reistar eru til aš friša svęši sem vegur liggur um og giršingar meš vegum žar meš ónaušsynlegar. Skilyrši fyrir slķkri žįtttöku er aš viškomandi sveitarfélag banni lausagöngu bśfjįr į žvķ svęši sem frišaš er. Kostnašur Vegageršarinnar skal takmarkašur viš lengd žeirra giršinga meš vegum sem komist veršur hjį aš girša meš žessum hętti.
Įšur en giršingar samkvęmt žessari grein eru reistar skal haft samrįš viš viškomandi sveitarstjórn.]1)
   1)
L. 56/1995, 1. gr.
[38. gr.]1) Enginn mį gera giršingu yfir veg meš hliši į veginum įn leyfis Vegageršarinnar nema um einkaveg sé aš ręša. Sama bann gildir žar sem męlt og markaš hefur veriš fyrir vegi enda hafi Vegageršin tilkynnt jaršarįbśanda hvar męlt hefur veriš.
Nś er leyft aš gera giršingu yfir veg meš hliši į veginum og skal žį grind vera ķ hlišinu, aš minnsta kosti 4 m į breidd, žannig gerš aš hśn haldist opin af sjįlfu sér mešan ekiš er um hlišiš. Skylt er vegfarendum aš loka hlišinu į eftir sér.
Vegageršinni er heimilt aš afturkalla meš eins įrs fyrirvara gefiš leyfi til žess aš gera giršingu yfir veg meš hliši į veginum.
   1)
L. 56/1995, 2. gr.
39. gr. [[Landeigandi skal annast višhald giršinga meš vegum ķ landi sķnu, sbr. žó 4. mgr.]1) Viškomandi sveitarstjórn hefur eftirlit meš višhaldi giršinga ķ sveitarfélaginu. Sé višhaldi giršinga įbótavant eša giršing bersżnilega óžörf og til mikillar óprżši er viškomandi sveitarstjórn heimilt aš framkvęma višhald į giršingunni eša fjarlęgja hana į kostnaš landeiganda, sbr. žó 2. mgr.
Višhaldskostnašur giršinga meš stofnvegum og tengivegum greišist aš jöfnu af veghaldara og landeiganda. Žó skal veghaldari greiša allan višhaldskostnaš ef giršingin er reist eingöngu til žess aš frķa vegsvęši frį bśfé, ž.e. į afréttum og öšrum sameiginlegum sumarbeitilöndum bśfjįr.
Višhaldskostnašur giršinga meš safnvegum og landsvegum greišist af landeiganda.
[Vegageršin getur aš höfšu samrįši viš viškomandi sveitarfélag įkvešiš aš annast og kosta višhald giršinga meš einstökum vegarköflum į žjóšvegum žar sem umferš er 300 bķlar į dag eša meira aš mešaltali yfir sumarmįnuši (SDU), enda sé lausaganga bśfjįr į viškomandi vegarkafla bönnuš. Įšur en Vegageršin įkvešur aš taka viš višhaldi giršinga samkvęmt žessari grein skal hśn tilkynna žaš viškomandi sveitarfélagi og hlutašeigandi landeigendum.]1)
[Viškomandi sveitarfélag annast višhald giršinga sem reistar eru skv. 2. mgr. 37. gr. Žó er heimilt aš semja um aš veghaldari annist višhaldiš. Višhaldskostnašur žeirra giršinga greišist aš jöfnu af viškomandi sveitarfélagi og veghaldara nema sérstaklega sé um annaš samiš.]1)
Vegageršinni er heimilt aš flytja giršingar og fjarlęgja tré og annan gróšur ef naušsyn ber til af öryggisįstęšum eša til framkvęmdar višhaldi, svo sem snjómokstri.]2)
   1)
L. 54/2000, 5. gr. 2)L. 56/1995, 3. gr.
40. gr. Nś liggur vegur, stķgur eša götutrošningur yfir land manns og telst eigi til neins vegflokks og er landeiganda žį heimilt aš gera giršingu yfir žann veg meš hliši į veginum en eigi mį hann lęsa hlišinu né meš öšru móti hindra umferš um žann veg nema sveitarstjórn leyfi.
Įkvöršun sveitarstjórnar skv. 1. mgr. mį leggja undir śrskurš vegamįlastjóra.

VIII. kafli. Brįšabirgšaafnot lands.
41. gr. Vegageršinni er heimilt aš framkvęma rannsóknir og byrjunarathuganir, sem naušsynlegar eru viš undirbśning vegageršar, į hvaša landi sem er. Merki, hęla, vöršur eša žvķ lķkt, sem Vegageršin hefur sett til aš marka męlda veglķnu, mį ekki nema burt įn leyfis hennar. Leit aš efni til vegageršar mį Vegageršin gera hvar sem vera skal.
42. gr. Vegageršinni eru heimil afnot lands fyrir geymslu efnis og fyrir bękistöšvar vinnuflokka viš lagningu eša višhald vegar.
43. gr. Skylt er landeiganda aš leyfa aš vatni, sem veita žarf frį vegi, sé gerš framrįs um land hans.
Til framkvęmdar vetraržjónustu mį Vegageršin ryšja snjó af vegi śt fyrir vegsvęši ef meš žarf.
44. gr. Vegageršin skal hafa samrįš viš landeiganda um brįšabirgšaafnot lands.
Um bętur fyrir brįšabirgšaafnot lands fer eftir įkvęšum IX. kafla, eftir žvķ sem viš į.

IX. kafli. Eignarnįm, jaršrask, įtrošningur o.fl.
45. gr. Hver landeigandi er skyldur til aš lįta af hendi land žaš er žarf undir vegi eša til breytingar eša breikkunar eša višhalds vegum, svo og leyfa aš efni til vega sé tekiš ķ landi hans, hvort heldur er grjót, möl eša önnur jaršefni enda komi fullar bętur fyrir. Bętur fyrir jaršrask og eignarnįm į óyrktu landi skulu žvķ ašeins greiddar aš įlitiš verši aš landeigandi hafi bešiš skaša viš žaš.
Bętur fyrir jaršrask og eignarnįm vegna vegar teljast meš kostnaši vegarins.
Veghaldari skal jafnan leitast viš aš valda sem minnstum spjöllum į gróšri viš veghald og gręša upp sįr sem myndast į grónu landi viš vegaframkvęmdir.
46. gr. Bętur fyrir eignarnįm, jaršrask og įtrošning žann, er nżr vegur kann aš hafa ķ för meš sér, mį įkveša eftir samkomulagi milli landeigenda og veghaldara. Nś nęst ekki samkomulag og skal žį įkveša bętur meš mati samkvęmt lögum um framkvęmd eignarnįms.
47. gr. Mat skal fara fram į vettvangi žį jörš er snjólaus. Viš matiš skal taka tillit til įrlegs afrakstrar af landi žvķ er um ręšir, svo og til žess hvort giršingar žurfi aš flytja eša nżjar aš setja og athuga vandlega allt žaš er getur haft įhrif į veršmęti žess er meta skal. Einnig skal taka tillit til annarra hagsbóta sem eiganda hlotnast viš vegageršina eša geta haft įhrif į veršmęti eignanna.
Nś leggst eldri vegur nišur viš lagningu nżs vegar og fellur til landeiganda og skal žį viš matsgeršina meta sérstaklega hiš gamla vegsvęši og draga frį upphęš žeirri er landeiganda er metin fyrir eignarnįm lands fyrir hinn nżja veg eša jaršrask er leišir af lagningu hans. Bętur fyrir įtrošning skal eigi meta ķ slķkum tilfellum nema sannaš verši aš meiri įtrošningur stafi af hinum nżja vegi en af hinum eldri.
48. gr. Landeigandi į bętur allar fyrir eignarnįm og jaršrask vegna vegageršar. Įbśandi į žó bętur fyrir įtrošning og skemmdir į mannvirkjum žeim sem eru hans eign og skal meta žaš sérstaklega.
49. gr. Skašabóta, sem af vegagerš eša vegavišhaldi leišir, skal krefjast innan įrs frį žvķ aš verki lauk, eša frį žvķ aš skaši kom ķ ljós, ella fellur réttur til skašabóta nišur. Slķkar kröfur fyrnast žó ķ sķšasta lagi į tķu įrum frį žvķ aš verki lauk.

X. kafli. Višhald žjóšvega og reglur fyrir umferš.
50. gr. Vegageršin skal, svo fljótt sem viš veršur komiš eftir aš hśn hefur fengiš vitneskju um skemmdir į žjóšvegum sem hęttulegar eru umferš, lįta gera viš žęr eša merkja hina hęttulegu staši žar til višgerš hefur fariš fram.
Vegageršin er ekki įbyrg fyrir tjóni sem hljótast kann af slysum į žjóšvegum nema um sé aš ręša stórkostlegt gįleysi af hendi starfsmanna hennar og sannaš sé aš slysi hefši ekki oršiš afstżrt žótt ökumašur hefši sżnt ešlilega varkįrni.
51. gr. Kostnaš viš vetraržjónustu skal telja meš öšrum višhaldskostnaši vega. Heimilt er Vegageršinni aš binda vetraržjónustu žvķ skilyrši aš allur kostnašur viš hana eša hluti hans verši greiddur meš framlagi śr héraši.
52. gr. Vegageršin getur sett žęr reglur fyrir umferš, sem naušsynlegar eru, til žess aš girša fyrir skemmdir į vegum eša til žess aš greiša fyrir umferš, svo sem um hįmarksžunga bifreiša er fara mega um įkvešna vegarkafla.
Vegageršin getur enn fremur bannaš umferš ökutękja žann tķma įrs sem hęttast er viš skemmdum į vegum. Einnig getur Vegageršin bannaš alla umferš ökutękja um vegi sem hęttulegir eru vegna skemmda eša af öšrum slķkum orsökum žar til višgerš er lokiš.

XI. kafli. Skemmdir į mannvirkjum o.fl.
53. gr. Óheimilt er aš gera skurši eša önnur mannvirki sem aukiš geta vatnsrennsli ķ vegskuršum įn leyfis Vegageršarinnar. Enn fremur er óheimilt aš leiša holręsi śr ķbśšarhśsum, verksmišjum eša žess hįttar ķ vegskurši.
54. gr. Enginn mį stķfla skurši mešfram vegi eša ręsi gegnum veg eša gera neitt žaš er hindraš getur eša aukiš ešlilegt vatnsrennsli gegnum veg eša frį vegi eša veita vatni į veg.
55. gr. Bannaš er aš skilja eftir hluti eša muni į vegi eša vegsvęši. Enn fremur er bannaš aš kasta sorpi eša hvers konar śrgangi į vegi eša vegsvęši. Vegageršinni er heimilt aš fjarlęgja óviškomandi hluti eša muni af vegi eša vegsvęši į kostnaš eigenda.
56. gr. Lausaganga bśfjįr į vegsvęšum stofnvega og tengivega žar sem girt er bįšum megin vegar er bönnuš. Vegageršinni er heimilt aš fjarlęgja bśfé af lokušum vegsvęšum į kostnaš eigenda.
57. gr. Enginn mį skemma eša ašhafast neitt sem leitt getur til skemmda į vegi eša mannvirki sem til vegarins telst.
Skemmist eitthvert mannvirki, sem til vegarins telst, viš įrekstur ökutękis er ökumanni skylt aš tilkynna žaš žegar Vegageršinni eša lögreglu. Skal sį er valdiš hefur įrekstrinum skyldur aš bęta įoršnar skemmdir.
58. gr. Hver sį sem notar sęluhśs skal ganga žrifalega um žaš, fara gętilega meš eld, eldfęri og önnur tęki er žar kunna aš vera, ganga frį hverju į sķnum staš og loka dyrum svo aš ekki nįi aš fenna inn. Skylt er hverjum sem veršur var viš aš brotiš hafi veriš į móti žessu aš tilkynna žaš tafarlaust umsjónarmanni sęluhśssins eša lögreglustjóra.

XII. kafli. Sektir fyrir brot gegn lögum žessum.
59. gr. Brot gegn lögum žessum og žeim reglugeršum og įkvęšum, sem sett verša samkvęmt lögunum, varša sektum nema žyngri hegning liggi viš aš lögum. Bęta skal einnig į kostnaš hins seka tjón žaš sem hann hefur unniš.
60. gr. Meš brot gegn lögum žessum skal fariš aš hętti opinberra mįla.

XIII. kafli. Gildistaka og brottfallin lög.
61. gr. Įkvęši III. kafla, 16. og 17. gr. og V. kafla laga žessara, sem fjalla um vegįętlun, flokkun žjóšvega og styrkvegi, öšlast gildi viš nęstu reglulegu endurskošun vegįętlunar. Įkvęši 56. gr. öšlast gildi 1. janśar 1995. Önnur įkvęši laganna taka žegar gildi.
62. gr. …
Įkvęši til brįšabirgša.
Heimilt er aš greiša hluta kostnašar viš ferjur skv. 23. gr. ķ allt aš fimm įr frį gildistöku laga žessara žótt ekki sé fullnęgt skilyršum greinarinnar.